Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/217

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


vezhna! * inu se ſ’ en nezh derſhi! * ja!
she ſlube se ſrav’n smejat’, * ’nu vse veselle
vſhivat’ * ke be b’lu’ potreba jokat’,
 * inu solſe prelivat’.

13. Oh ! tok’ se ſhe enkrat ſbude * ti otrok
tega svejta! spreglej! to norroſt ſapuſte!
Swy ta svejt s’ tvoj’ga serza! * oh! zait
je raishe ſbal’vati, * inu tvoje pregrehe*
prov is serza objokati. * Oh! zait je ſhe
pokure.

14. Zait je, de se ta prevſetnoſt * v’ to poniſhnoſt
spremeny: * de tega blaga obilnoſt
 * se v’ med vwoge reſdejly: * de se
lushte tega trupla * s’ poſtam doli tarejo:
ja! de vse pregreshne della * is dobrem
se ſmenajo.

15. Zait je ſhe o zhlov’k posvejtne! * aku
lih v’ svejtu ſhivish, * de vender ta sveit
pregreshne * ſaverſhesh, ’nu ſapuſtish’ *
de tok’ k’ tvojmo zil, ’nu konzo, k’ tir
je sam Bug ſhe enkrat * se ti ſazhnesh
v’ tvojmo serzo rounat’ inu perbliſh’vat’.

16. Leta’ zil ’nu konz ſagvishno * takrat
bodesh ſadobil, * kader bodesh ti resnizhno
 * Boga zhes vse drug’ lubil. * Al
leto lubeſn boſhjo * tvoje serze na dobish,