Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/216

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


8. T’ga trupla greshno veselle * zhes ta
Duh voiska pela, * vse njegove dobre
ſhelle * dol potret’ se pomuja, * Ja! ti
lushta tega trupla * so zel smert tega
Duha; * katir’ kol teiſte vſhiva, * ſhe to
smert tud’ v’ seb’ ima.

9. Poſhelenje t’ga wogaſtva * (kdu teh po-
svejtneh ludy * m’i bo virval? vender
vezhna * resniza to poterdi:) je ſtrupena
korenina, * inu svirk vs’ga hudega, *
mate grehou rodovitna, * urſhah t’ga pogublenja.

10. Tok’ tedej, kar ta svejt lube, * ni l’samu
en praſne nezh, * ampak v’ sebi ima
tude * hud’ga kar se more ſrezh’ * Greshna
lubeſn tg’a svejta * k’du b’ te ſadoſt’
sovraſhil? * od Boga se ti ptekleta, * kdu
b’te she dalej lubil?

11. Vender o ti zhlov’k posvejtni! * lubesh,
ishesh vse letu, * kar lube ta svejt pregreshni:
 * lushte, zhaſt, ’nu wogaſtvu.
Oh! kok’ groſnu ti sam sebe * v’ tem ſlepish,
inu golfash! * ſa nezh, ſa rezhi pregreshne
 * Dusho, ’nu Boga predash.

12.Oh! norroſt, norroſt nasrezhna! * ſa
en nezh se vse ſgubi * oh! ſturi se shkoda