Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/192

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


6. Smert bode si koso mahnila, * to posledna
ſt’rila bo, * tello od dushe lozhila, * vergla
v’ ſemlo to tello; * zel mogozhneh se na
shona, * k’ tir’ se v’ teh troneh zhaſte, *
Kralli, Zesarji padejo s’ trona, * krone,
szeprte ſapuſte, krone, itdr.

7. O kam so taiſti prejshli * pred nakterme
tauſhent lejt? * v’ zherno ſemlo so njeh
ſnesli, * ſapuſtili so ta sveit: * shkrine,
moshne so polnili, * s’ tak’mi shaz’mi,
de ni ſrezh’; * v’ vezhnoſt so se preselili,
kaj so nesli s’ sabo prezh? kaj so. itdr.

8. Bloger bod’ temu zhloveku! * k’ tir’ bo
svejtu slavo dal: * koker pred to kazho
rekal, * delezh pred od njega ſtal; * svojo
dusho bo obvaruval * pred vezhno navarnoſtjo,
 * Bug’ ga bo ob smerte darval *
s’ svojo gnado, miloſtjo. s’svojo idtr.

9. Sa tu zhlovek! ti sovraſhi * golfjo tega
svejta, * koker ſveſt Chriſtian se skaſhi,
lubi samu tvojga Boga : * gledej, de te
smert na prejde, * brumnu ſhivi ſa naprej,
 * de dusho perprauno najde * prid’ ti
srezhno v’ svete rey, prid’ ti. idtr.