Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/163

s’ fovsh perlis’vanjam * vednu moti;
 * ni mogozhe ſhivet’ * brumnu, poshtenu;
 * v’ gorijemanju v’ti brumnoſti. Zhes
dusho se meso * povſdiguje vednu * ga
ishe ſatopit’: * s’ greham vmorit’.

4. Tu b’ se she ſashlu, * svejtu vweiſhati,
 * ſhvot kashtegati b’ blu mogozhe;
ke be hujſhega na blu, * hudizh s’ kush’vanjam,
 * s’ fovsh perliſ’vanjam * ſmotit’
ozhe; ta satan kokor lev * ishe, de b’
me’ poſherl, * ob vezhnu ſhivlenje perpravel
me’.

5. Tud’ zel sveti ludji, * k’tir’ od mladoſti
v’ pravi brumnoſti * so ſhivelli: D’vize,
Pushavneki, * ti Uzheniki, zel Marterneki
 * golfani so bli; * ja! on se ni ſhonal,
 * Chriſtusa je skushal, * iskal ’ga
ſmotiti, * ſapellati.

6. Zhe tedej ti Cedri so bli omajani, *
okuli v rſheni * od teh skushnav! kaj
bois shibzame. * k’ se p’ſtę vkreniti, od
vetra nagniti? * k’du bo obſtal? oh!
kaj bode ſa me ? * Kjer zel sveti ludji *
so bli premagani, * oggolfani.

7. Perjatl na zaguj! te’zhem pellati, * trosht
pokafati, * peidi s menoj! * hudizha se

L2