nashe upanje, nash trosht vsellej tvoj
bobr svjet nam dej * v’ nasheh revah
vsellej; * viſhej vse kershenke na vekumej:
* vſem’ nas gor’ ſa tvoje * syne, inu
hzhyre, * kader bomo vmerli, o Mate
glej! * de s’ tabo spellesh dushe v’ svete
Rej.
XLVIII. PESM.
1. Kam se ’zhem obernit’ * v’ takeh skushnavah?
v’ dushneh teſhavah * iskat’
pomuzh? kje b’ mogl, ſadobit’ * v’ moji
slaboſti * mozhy ſadoſti, * ’nu pravo
luzh? * skushnave premagat’: sovraſhnekam
vweiſhat’, * de me’ na prehitę,
dushe na vmorę.
2. Prov svet Job govory: * zhloveshku
ſhivlenje * vednu vojsk’vanje * je na
svejtu, * Nekjer pokoja ni, v’ kloſtreh
puſhavuh, * v’ poſtneh teſhavah, kaj bo
letu? * meni je ja szagat’, ni mogozhe
vweiſhat’: * pred tem’ sovrashnek’ mi
obſtati ni.
3. Ta ſapellive svejt * s’ svojem shmaihlanjam,
