Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/158

en shajn njm svejte pred ozhmy v’
temmoti te nozhy.

7. Serzhnu po narhuisheh potah * raſhajo
nezh vtrudeni * tudi v’ ſapushen’h samo-
tah s’ jedjo prevideni * Po murju so hodili,
 * nog se niso ſmozhili; * al pole!
k’ so v’ Rim pershli bli, * peld ſgine spred
ozhy.

8. Peld tedej bres njeh je pershl v’tu mejſtu
Genazzano; * kumej se je on tam ſneshl,
 * pole! zbudu veliko! samu se je
ſgonilu; * ludy ſkupej vabilu * k’ zirkvi,
k’tiro Petruccia * je bla isſidalla.

9. Leto zirkuv si je ſbralla * Maria ſa sedesh
svoj: * boſhja mozh je pildu dalla
tu povęle: tukej ſtoj! * ta peld, ne s’
mozhy svoje, * ampak o Bug! le s’ tvoje,
v’ luſtu sam na sebi obvisy; * vsem k’
zhudeſhu ſtoy.

10. Sdajz Duhovni is vsem folkam * so zhaſtil’,
hvallil’ Boga * s’ vesell’mo, hvalleſhnem’
pesmam’. * Vse je poln’ blu vesella;
 * veselle v’ leti rezhi * je ſa tolkajn
blu vezhi, k’ to t’iſt’ dve ſhlahte
tudi pershle, * ’nu zbudeſhe prav’le.