Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/157

2. Is boſhje previdnoſte * od vekumej iſvolena
 * je Mate te miloſte * nam k’ troshta
poslana, * ona je polna modruſti, pomaga
v’ vsaki britkuſti. * K’ derkol katir k’
nje perweiſhy, * dobr svjet ſadoby.

3. V’ ti duſhelli Albanski, * predn je njo
Turk je dobil, * je leta peld Marianski od
Chriſtianov zheshen bil: * v’temu mejſtu
Skutari * v’ eni zirkvi na altary je talala
po obilnoſti * trosht v’ vsaki ſhalloſti.

4. To duſhello, ke ſhe skorej * Turk je imel
noter vſet’, * sklene tud’ Maria prezej *
svoj peld ti na zhaſt’ odvſet’; * ſa tu ona
dvem ſhlahtam: * Georgi, Sklavis stroshtam
 * se perkaſhe, inu svjet da s’ njo
jit’ s’tega kraya.

5. Te dve ſhlahte s’ vesellam * deſhello ſapuſte,
 * prov is goręzhem’ ſhellam’ * s’
MArio raiſhate, * Ta peld od boſhje mozhy
 * se od ſida odlozhi. * v’luſt se vſ digne,
grede pred njm’; * s’ troshtamt hitę
ſa njim.

6. Toku so ony hodili * ’ſa njo vezh dny,
vezh nozhy, * k’ vezh’mu troshtu so dobili
 * v’ luſtu dve zhudne rezhy: en lep
oblak po dnevi * senzo della nad njimi: