Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/133

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


5. Svitluſt brez ſahoda * pravega sonza! * ti
luna * usell’ polna, k’na pojema ti se una
voda ſhiv’ga ſtudenza * od svete Trojize
ſaſuam’n’vana: * med ternjam lilija, ſhivu
dervu: ti vsellej se zvedla, * obilnu
pernesla * lep’ga sadu.

6. Glasu hudizhov’mu * meſta ni dalla; ke
pershla * je boſhja gnada naprej. Tok’
je poirban’mu * grehu vweiſhalla, od
svoj’ga od ptui’ga * madeſha frej: tok’
je kazhi srezhnu * glavo ſterla: toku je
groſnemu * Juditn Holoſernu mozh odvſella.

7. O barka Noesa * med gmein povudnam’
is zel’ga, ne gnil’ga * lesa usigdar, de
njo boſhja jeſa * is tem potopam ni vdarla,
teb’ hvalla * bod’ ſvelizhar! kar se
je ſraimalu, moglo, ſhallu, * letu se je
othlu, * MArii skaſallu, * ’nu ſgodilu.

8. Od greha offrajana * od greha shkode
v’ spozhetju, tud’ v’ roiſtvu, * potler
vsellej: * v’ gnadi poterdena! te’ greh
na ſwode, ſvolena, ſhegnana * na ve
kumej; ke nigdar sposnalla * nise moſha,
se tok mat’ ratala, * de s’ D’viza oſtalla
bres madeſha.