Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/132

 * teshku se podſtopim ſazhet’
tu petje: * k’ se bojm, * de na ſt’rim,
kar m’i je ſtr’rit. * Al deslih moj ſhnabli
so preslabi, * dolſhnuſt me’ sile ſazhet’;
hvalleſhnoſt ſt’ry ſapejt’; tu me’ vabi.

2. Pridte hzhyre Sion! * pogledat’ venkej*
Divizo * Kraylizo, * vasho Gospo; * ſgudne
ſveſde njen’ tron * zhaſte vse skupej:
nad njo se * mejsz, sonze ſavſamejo:
vse l’pu njo oggleda, * zhude, ſhelly,
nad njo bres nehanja * vsa dershina boſhja
 * se ſveselly.

3. Smert sklenena je szer, * vsem je preſtati;
greshili * k’ smo bli zhes to prepovd,
 * al posebna Eſther! teb’ se ni
bati; * ke ſa vse, ne ſa te’ * je ſapovd.
Ti s’ na bosh smert’ skus’la, teb’ se ni
bat’, bliſ’ te’ na bo pershla; * k’ s’ moja
perjatelza: jeſt sem tvoj brat.

4. Ti hvalla Iſrael! * ti zhaſt Jeruſalem!
mozh tvoj’ga * se folka, de na pade.
Prizho da Gabriel * leſtnuſtam tvojem:
de s’ zhiſta, * nu svete, polna gnade * karkol
je zhednega, v’ teb se isjide: * kar je
zhaſtitliv’ga, kar je posebnega, * v’teb’
se ſnaide.