Stran:Krajnski Cbelarcnik Jonke 1836.djvu/71

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


in povshivajo. Ako ſe tedej per kazim panji ugléda, de zhbéle ſhe negodno salégo pogoſto isnaſhajo, je she sadnji zhaſ klaſti sazhéti jim in jih ſmerti reſhiti.

Lakoti ſlabe in utrudene, ali she 24 ali 30 ur oterpnjene zhbéle ſe samorejo s’ mlazhnim médam, kteri ſe pa vender ne ſmé ne s’ vinam, ne ſ’ kakorſhnim mozhnim sdravilam ſi bodi, meſhati, ſpet oshiviti in osdraviti, le ſe jim mora tudi potrébna gorkota perpraviti. Pa tudi ſe mora pomniti, de ſe od lakoti ali merslote oterpnjene zhbéle ravno tako kakor druge smersnjene shiváli ali ljudje ne ſmejo bersh is mrasa k’ vrozhi pêzhi perneſti, ampak le ſ’ pozhaſnim gretjem ſe morajo oshiviti, de bodo prav popolnama osdravéle.

Tako ſe najde doſtikrat ſpomlad per ſhe merslim vremenu po ſolnzhnim sahodu veliko, vezhi del ſ’ zvetno moko obloshenih mrasa premerlih zhebél, ktere niſo mogle ſvojiga doma doſezhi, temùzh ſo mogle is trudnoſti pred ulnjakam na tla popadati in tukej obleshati. Take zhbéle ſe morajo kolikor je mogozhe pobrati, slaſti zhe ſo v’ ſneg padle, ſe zhes nozh v’ ulnjaku ali na kazim drugim hladnim kraji obvarovati, in drugi dan per gorkim ſolnzu pred zhbelnjakam na diljo poloshiti, tako bodo po ſolnzhni toploti ſkor vſe ſpet oshivéle in