uk na ſvitlobo po Blashi Kumerdeji, Zeljſkim kreſijſkim komiſarji, ki jih je potlej v’ krajnſko preſtavil, s’ nekterimi perſtavki pomnoshil, in v’ Zelji léta 1792 natiſniti dal Janes Golizhnik, fajmaſhter v’ Grishi na ˛Shtajerſkim. Te bukvize, ktere ſo poſebno imenitne sato, ko svirajo od Janſha naſhiga domorodza téga vélziga vajvoda in ozheta zhbelarſtva, ſe najdejo tù in lam ſhe med kmetiſhkim ljudſtvam, in bi bile prav dobre, pa ſo sa kmeta malo predolge, in savolj ſlabe piſarije grosno teshko brati in uméti. Spét druge bukve od zhbelne reje ſo bile dane na ſvitlo v’ Gradzu leta 1831; pa mémo téga, de ſo sa kmeta vſe preobilne, tudi savolj ſhtajerſkiga jesika in novih zherk, ſ’ kterimi ſo natiſnjene, sa Krajnza she zlo niſo.
Drusih ſlovenſkih, Krajnzu umévnih bukev od zhbelarije pa mende ni.
Po tim tazim, miſlim, bi nove bukvize, ktere vſakdanje ravnánje ſ’ zhbelami? s’ osoram na vſe zhaſe in kraje kashejo, ne bile odvezh. Sato ſim ſklenil, in ſzer na vedno nagovarjanje ſvojih
