simo sadershaniga blata oſnashile ſe, naj ſe perzhnejo zhéditi. Namrezh odvsame naj ſe vſazimu panju ſpodnja dilja, ſe ozhédi od mertvih zhébel, ki na nji leshé, in od ſtertih voſhénih drobtin, ki ſe ne ſmejo savrézhi; potlej naj ſe panj oberne, in isreshejo naj ſe pléſnivi, ali shé ſtari in zherni, in tudi prasni trotni ſatovi, in to bo pridnoſt zhebél vnovizh vnélo, in njih délavnoſt grosno budilo.
Per ti perloshnotli ſe more zhbélar tudi vſiga druslga preprizhati, kar mu je vedi ti tréba, slaſti pa poglédati, ali imajo zhbéle ſhe kaj shivesha, ki bi ga moglo ta zhaſ vſaj ſhe pol biti, ali pa, zhe jim bo tréba klaſti.
§. 12.
Od rojenja zhebél.
Od rojenja zhebél.
˛Spomlad, slaſti méſza Maliga in Vélziga Travna in Reshniga Zveta ſe zhbelni polk prav hitro mnoshi, in panjovi, slaſti s’ mladimi, to je, ne doſti zhes eno ali dve leti ſtarimi maternizami, dobivajo, ak je vreme sato, smiram vezh zhebel, tako de ſo jim njih prebivaliſha ali premajhne, ali pa, de ſe doſti mozhne zhutijo, v’ vezh manjih drushinah shivéti. Potlej
