ſe dajo mlade maternize ſliſhati, potlej jih ſhe le lozhim, kterih mi êdin, in vzahjati tudi oba ſhe enkrat rojita.
In to je edina ſorta odrojev al odvétih rojev, ki jo morem ſvetovati, ker ſim per drugazhnih smiram vezh ſhkode kot prida imel, ker per zhbelarſlvu ne gré sa veliko ſhtevilo panjov, ampak le sa njih mozh in bogaſtvo, in zhbéle shé tako prerade rojijo, tako de mora previdin zhbélar gledali rasdeljenje in velikokratno rojenje zhébel bolj braniti, kakor buditi.
Nektero simo je prav veliko ſnega, kteri doſtikrat o nar lépſhim in nar perjétnijim pomladanſkim zhaſu ſhe semljo pokriva. Tù ſe zhbele doſtikrat ne dajo udershati, in sazhnó ſ’ ſilo is panjov riniti, kar ſe jim tudi ne ſmé braniti, ker bi utegnile ſzer saduſhiti ſe. Tù ni drusiga, kòt po volji letati puſtiti jim, le ſe mora ſnég ſpred ulnjaka ſpraviti, kar je mogozhe, ali pa ta proſtor ſ’ ſlamo, praprotjo, ali tudi s’ diljami pogerniti, de zhbéle vſaj bliso ulnjaka na ſnég ne padajo, ker ne morejo lahko ſpét is njega isletéti.
Potém, ko ſo ſe zhbéle ſpomlad vunpoſtavljene nad ſvojo ſpét sadobljeno proſtoſtjo poveſélile, in na pervim isletanji ſvojiga zélo
