ſhe le Reshniga Zveta. Le kratek zhaſ shivé, nar dalje nekako do konza Kimovza, kjer jih druge zhbéle bres uſmiljenja pomoré, ako pak paſha she préd neha, kar ſe vézhi dél sgodí, al zhe vſtane zlo lakot, jih pomoré doſtikrat tudi she v’ Reshnim Zvetu al Malim ˛Serpanu, ja v’ zhaih jih zlo kakor nepridni sarod opikajo in is panju ſtirajo.
Véliziga ˛Serpana al Kimovza pa ſo vſelej od zhehél, ktere prave maternize imajo, odgnani in bres uſmiljenja pomorjeni, v’ zhemur ſe mora zhbélam tudi kar je mogozhe pomagati, ker bi ſzer v’ ſhkodo drusih potrébnih opravil, prevezh zhaſa sgubíle; sato naj ſe slaſti trotje, ki ſe svezher na bradah panjev v’ zélih kupih sbirajo, smezhkajo in odpravijo, ker shrelo al luknjo panju doſtikrat tako obloshé, de ſo zhbéle v’ nevarnoſti v’ njem saduſhiti ſe. Trot je ſo vézhi od pravih zhebél, ne tako dolgi, pa veliko debelji od maternize, nimajo shéla, in zhe prav o poldanſkih urah s’ drugimi zhbélami létajo, vonder nizh ne noſijo; sato menijo eni, de ſo od vezh in nepotrébni, kar pa ne more biti, ker bi bilo to modroſti ſtvarnika, ki je v’ zhbélnim kraljeſtvu poſébno ozbilna, prevezh naſproti.
