Si namestnike izvoli,
Po prevdarku vsak dan bolji,
Vse kar hodi, leze, plava.
Slično v temu vsaka ceni,
Venec de naj gorši gré,
Le na tihim krivo meni:
„Tista ja sim, to se ve,
Drugi se ne vda nobeni."
Zboru scer se votla zdi,
Njej pa žarno v sercu tli;
Ne pretehta, ne popraša,
Se ošabno vsim obnaša
Kar gomazi, kar leti.
Dalni v jutrovi deželi
Je drugačna tota reč;
Tam je Kina, polki smeli,
Pol človeštva, skorej več,
Ak bi vse sorodne šteli.
Vsakdo tam ratarstvu služi,
Se s pohajanjem ne kuži;
Cesar orje vsako leto,
Kar od starosti ni zmeto
Se okoli pluga druži.
Plug je tam orodja spredno,
Djanja krasni rožni cvet,
Vsih opravkov veršnik vedno,
Za ratarstvo vsak je vnet,
Plug je pervo in posledno. —
To pretehtajo stvarí,
Cela družba ostermí,
Se globoko vsaka glava
Plugu vkloni, vriska: Slava!
Predstva venc mu podelí.
XV.
Um ljubezni misli v glasih,
Prenevkreten je prevdar,
Najde plodno jedro včasih,
Ponavadno stakne kvar.
Zjutra dnes mi šine v glavo,
Nej glosiram toti stavk,
