Kot na vertu tulipana,
Medju drevjem jela tenka,
Sije v cvetju svetu znana,
Grekam ko nekdaj Helenka,
V pušbi al Ebreju mana.
Čitam liste, čujem glase,
Vse v okrogu prispozná se,
De nikir je ni enake; —
Prosta graje, dvombe vsake
Roža mi nevesta rase.
XIII.
Polje žita rodovitno
Se v očí mi lesketá
Pridnost vidim tam očitno
Kmetovavca marniga,
Z dvojco vpreženo kopitno.
Valjavec.
Ko mi v glavi pusta prede,
Ktera v družbi zagrení,
Al se v skladbi mera zmede -
Brez napake petje ni —
V leta mlajši vpiram glede.
Krasno z barvo vsim očitno
Lepšam zdajno dobo sitno;
Prazne marnje strogo sodim,
Bližno, daljno tak prehodim
Polje žita rodovitno.
Krasno v pervi desetinki
Je stoletja tega teklo,
Krajši bili so ovinki,
Ker je kaj se v družbi reklo,
Učbi vdani pridni sinki.
Mlada, lepa deklica
Je k molitvi rada šla;
Kak je to prijazno bilo,
Sercu živo govorilo,
Še v očí mi lesketá.
Zdaj je v gradu vse drugači,
Pravjo, to omika je,
Un se krivi, ta se pači,