Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/52

Ak daroval bi vitez mi,
Kak bi vesela bila
Le venček šmarnih rož.

Primaha vitez kmalo spet.
Pregleda novo stvar:
„Naredi, mojster, duha vnet,
Demantni perstan svitli
Nevesti sladki v dar!"

In ko je perstan bil gotov,
Blešeč ko iskre kres,
Natakne Lenka zlati kov,
Ko vidi de je sama,
Na perst obupa vmes.

„O, blagor ti! o, rajski čas!
Ki perstan bo ti dan;
Bi dal mi knez le svojih las
Nar manjši čopek redki,
Kak bil bi duh mi vžgan!"

In vitez dojde v kratkim spet,
Pregleda perstan zlat:
„Zlatar si res bil duha vnet,
Poklon si krasno zdelal
Nevesti moji v slad!"

De vidim kak se vdalo bo,
Približaj diva se.
Na tebi de poskusimo
Darila moje drage,
Enaka tebi je.

Je ravno bil nedelni dan,
Divica je tedaj
Napravila se v pražni stan,
De k maši šla bi v cerkev,
Zvečér mordè na raj.

Zapekla v lice krog in krog
Pred viteza skaklja,
On venc na glavo dene strog,
Ji perstan rah natakne,
Ter desno ji podá.

Alenčica, ti nježni cvet,
Ti bodi jasno s tim!