Da, da! si sestra moja, nebeški nov porod,
Te peljem k majki mili natvegama od tod.
Eynard, človeštva dika, tr blagodarni mož!
Od pesnikov potomstva še v grobu čislan boš,
Bo tvojimu imenu prihodni vriskal čas,
Donil bo vnuku vnuka še slave tvoje glas.
Kralj Severa.
Je vladal kralj mogočen,
Bogat, prevzeten, strog;
Krepak je bil in ročen,
Ni slike mu okrog.
Življenja blesk se zniža,
Je doba smertnih muk;
Nasledcov trop mu bliža
Se medved, volk in čuk.
On reče tak medvedu:
Pustim ti gojzd in grez,
Ne bo ti nikdo v sledu,
Je prazno vse za ples.
Izusti sovi tako:
Nebrojno gradov ná!
Oživi s čuki jako
Brezljuden kraj le ta.
Naposled volku pravi:
Za tebe polja plan,
Nej krog ti bo k zabavi,
Z merliči je nasjan.
Ko reče to zle volje,
Zadene ga mertud,
Oblak se siv prekolje,
In s točo je zasut.
Nevesta leónova.
Nevestni v obleki omirtana,
Strežajeva hčerka, nališpana vsa,
Pristopi k slovesu v železni levnak,
Pohlevno león se ji vkloni krotak.
Divjak neugnan, razkačen poprej,
Jo gleda, bi rekel, pobožno sedej,
