Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/314

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Jovana.
Zaráno stori, kér storiti moraš.
Britanskiga ne bo nosila jarma
Francozka zemlja nikdar. Prej armadam
Bo vašim strašno brezdno, grob širok.
Nar hrabriši junaki so vam padli,
Verníte se; ker čast vam je zgubljena
Na vsako plat, in sanj oblast je vaša.
Izabó.
Zamorete norivke kljub terpeti?


Deseti nastop.

Prejšni. Stotnik urno priteče.
Stotnik.
Berž, vojskovodja! pêlji trume v boj!
Franák privrê z banderi ferfolečim,
Orožja bliska dola plan širok se.
Jovana
(nadušena.)
Franák je tu! Napihnjeni Britanci!
Na bojni pod! — Sedaj veljá se biti!
Fastolf.
Nespametna, veselje svoje kroti!
Ti ne živiš do konca tega dneva.
Jovana.
Moj ljud bo zmagal, jez umerla bodem;
Potreba več ni hrabrim desne moje.
Lionel.
Mehkačev tih ne strašim se. V dvanajstih
Smo jih nabili bitvah, dokler ta
Junakinja se ni borila za-nje.
Ves narod, razun ene, zaničujem,
In to pregnali so. — Daj, Fastolf!
Enake viže čemo jim zapeti,
Kot na krekiskim in poatjeskim polju.
Kraljica, vi pa do izída bitve,
Bivici straža v gradu ostanite,
In petdeset vojšakov z vami v brambo.
Fastolf.
Kaj? Pojdemo sovražniku nasprot
Za herbtam to divjakinjo pustivši?