Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/313

In glavo njeno verzite iz line.
Le njena kri armado zadovoli.
Izabó
(pride.)
V grad silijo, pristavljajo že lojtre.
Pomirite derhal! Alj čakate,
Ozidje de na glavo nam podrejo,
In slepe zlobe vse nas pogubijo?
Žertvujte jo! Oteli je ne boste.
Lionel.
Nej sílijo! Grozíjo nej togotno!
Krepák je zid, in prej ko sili vdam se,
Nej me zasuje razvalina rajši.
— Jovana, čuj! Govori! Bodi moja
In sveta te obvarjem celiga.
Izabó.
Ste vi možák?
Lionel.
Zavergli so te tvoji;
Dolžnosti do nevredne domovine
Ti nimaš več. Plašuni, ki so te
Snubili, glej! so te zapustili,
Se niso v bor za tvojo čast podali.
Jez pa narodu svojim kakor tvojim
Te v lice poterdim. — Glej, čas je bil,
Ko si zbudila mnenje v sercu mojim,
De ti je drago to življenje moje;
Takrat sim ti sovražnik stal nasprot,
In zdaj prijatla nimaš razun mene!
Jovana.
Sovražnik ti si mojiga naroda,
Med nama biti skupniga ne more.
Jez te ne ljubim; če pa tvoje serce
Za mene je, narodama to najnim
Nej bo v korist. — Armade pêlji svoje
Iz mile zemlje moje domovine,
Presiljenih mi mest izroči ključe,
Poverni rop, jetnikam daj slobodo,
Poroke nam pogodbe svete pôšli,
In jez dovolim ter ti zagotovim
Sedajčni mir v iménu kralja svôga.
Izabó.
V okovih clo velevati nam hočeš?