O mati! Komu piti daste? Ta
Je orleanska čara!
Voglar in voglarica.
Bog pomagaj!
(Vsi se prekrižajo in zbežijo.)
- Četerti nastop.
- Remon. Jovana.
Jovana
(zaúpno in rahlo.)
Moj del je kletva, vse beží pred mano,
Zapusti me še ti, za sebe skerbi.
Remon.
Zapustiti! Alj jez? Sedaj! In kdo
Vam družba bode?
Jovana.
O, brez družbe nisim.
Si slišal grom nad nama govoriti?
Osoda moja pelje me. Ne skerbi,
Dosegla bom namembo brez iskanja.
Remon.
Kam pojdete? Britanci tu stojé,
Ki z maševanjem vam grozijo strašno —
Francozje tam, ki vas preganjajo.
Jovana.
Kar mora biti, me zadelo bode.
Remon.
Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih
Zverín vas branil, in ljudí še hujših?
V nadlogi in bolezni kdo vam stregel?
Jovana.
Vse korenine, zelša vse poznam;
Naúčila sim se od jagnet zdravo
In strupno razločiti — Jez razumim
Premembe zvezd in beg oblakov sivih,
Šumeti slišim skritih žil studence.
Človeku malo treba, polna pak
Je živeža natvora.
