Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/258

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Dünoa! Sto žlahtnih vitezov zberite
In vojvoda vpeljite nam prijazno.
Okrasijo nej trume z berstmi se,
De brate svoje sprejmejo dostojno,
Okinči nej se pražno celi grad,
Zvonovi nej na znanje dajo slavno,
De Francja se z Burgunsko druži ravno.
(Trobente zapojejo — dvoran pristopi.)
Čuj! Kaj pomeni to trobentanje?
Dvoran.
Obhaja vhod burgunski vojvoda.
(Odíde.)
Dünoa
(gré z Lahiram in Šatiljonam.)
Na noge! Urno! Vojvodu nasprot!
Karol
(Sorelki.)
Ti jokaš, Neža? Skor kreposti manjka
K prenesenju prigodbe te clo meni.
Ah, koliko jih je poderla smert,
Prej ko sva mogla viditi se mirno.
Na zadnje vonder mine vsak vihar,
Po nar tamnejši nôči se daní,
In ko je čas, posledni sad zorí.
Verhepiškop
(ob oknu.)
Tesnobe komaj vojvoda se brani,
Vriskaje ga raz konja dviga ljudstvo,
Ostroge mu kušujejo in plajš.
Karol.
Moj dober ljud! Tak naglo vnet ljubezni,
Kot serda svojiga. — Kak hitro je
Pozabljeno, de mu ta vojvoda
Ubijal sine je, moril očete.
En miglej sam pobota vse življenje.
— Sorelka, zbrihtaj se! Veselje tvoje
Bi znalo ost njegovi duši biti;
Nič ne osrami ga, in nič ne žali.