Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/257

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Šatiljon.
Kraljica tudi Izabó v pogoj,
Če hoče, bodi zapopadena.
Karol.
Le ona z mano, jez se ne prepiram;
Med nama mir je, ko se ona umiri.
Šatiljon.
Dvanajstica prežlahtnih vitezov
Obljube tvoje biti ima porok.
Karol.
Obljube so mi svete.
Šatiljon.
Verhepiškop
Delijo naj med vama sveto hostjo
V zastavo ino pečat zveste sprave.
Karol.
Gotovo tak zveličanje mi bodi,
Kot je beseda sercu mojim ravna.
Želí zastav še druzih vojvoda?
Šatiljon
(z oziram na Diišatela.)
Tu vidim pričo, ki bi znala pervo
Ostrupiti pozdravje —
(Düšatel se molčé upoti.)
Karol.
Düšatel,
Odidi! Vojvoda ogibaj se,
Dokler se vida tvojga ne privadi!

(Sledivši mu z očesam naglo za njim stopi ter ga objame.)

Prijatel zvest! Za mir in srečo mojo
Si bil namenjen več ko to storiti.
(Düšatel odide.)
Šatiljon.
Ta rokopis pogodbe druge kaže.
Karol
(verhepiškopu:)
Vravnajte ga. Mi vse dovolimo;
Ni cene za prijatla prevelike.