Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/237

Burgún.
Vas pêče, de je Orlean zgubljen,
In jeze žolč napenjate v prijatla.
Kaj uzrok je, de nam je spodletela?
Požrešnost vaša! Meni se udati
Je bilo mesto že namenjeno,
Zavidnost vaša spačila je vse.
Talbot.
Obsedovali nismo ga za vas.
Burgún.
In kako šlo bi vam brez mojih trum?
Lionel.
Ne hujši, znajte! kot pri Azenkurtu,
Kjer têpli smo in vas in celo Francjo.
Burgún.
Vam vendar mar je bilo naše družbe,
In drago kupil jo je varh deržavni.
Talbot.
De, drago, drago smo jo plačali,
S častjo britansko dans pod Orleanam.
Burgún.
Ne dalej, Lord! Scer bi se ksati znali.
Alj sim zató nezvest gospodu svojim,
Oskrunši se z imenam izdajavca,
De bi po tujcu te besede terpel?
Kaj delam tukej in Francoze bijem?
Če nehvaležniku služiti imam,
Bom rajši kralju prirojenimu.
Talbot.
Z Dofênam ste v pogovoru, mi vemo
Pa se bo sredstvo našlo, tim ni dvombe,
Oteti se — izdajstva.
Burgún.
Smert in čert!
Se tako vêde z mano? Šatiljon!
K odídu združi urno naše trume,
Domú se vernemo.
(Šatiljon odide.)
Lionel.
Veselo pot!
Britanska slava naj čistejši sveti,