Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/232

Verhvojvoda ga je nazaj poslal,
Je našel boljši roko od njegove.
Prejemi ga, prerokinja ti sveta,
In bodi nam —
Jovana
Dofên prežlahtni, ne!
Gospodu svojim po orodju zemske
Oblasti zmaga dana ni. Jez vem
Za drugi meč, ki zmagati mi dade.
Oznamnjala ga bodem, kakor duh
Me je naúčil; daj mi ga prinesti!
Karol.
In kje je?
Jovana.
Pošli v stari grad Fjerboaj.
Na mirodvoru svete Katarine
Je poln oblok železniga orodja,
Nekdanjih vojsk obilne soderge.
Med njo je meč, ki meni služil bode.
Po limbarjih je treh spoznati zlatih,
Ki vtisnjeni njegovi dardi so.
S tim mečem, pôšli po-nj, premagal bodeš.
Karol.
Pošlite tje, storite kar ukaže.
Jovana.
In belo daj bandero mi nositi,
Škerlatno krog in krog zarobljeno.
Na njej obražena nebes kraljíca
Nej vidi se s prelepim Jezusam
Nad zemlje kroglo višnjevo plavaje,
Ker tako mi ukaže sveta mati.
Karol.
Se zgodi tak!
Jovana
(verhepiškopu:)
Gospod visokovredni!
Duhovno roko položite na-me,
In, svojo hčer, me blagoslovite!
(Poklekne.)