Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/211

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Ki braniti ne zna lepôte hrabro,
Darú ni vreden njeniga. — Tù je
Boriše! Bíj za krono svojo se!
Z junaškim mečem brani svojo last,
Nedolžnih žen pravico in slobodo,
In ko iz rek sovražne boš kerví
Otel si verlo prirojeno krono,
Takrat bo prav, in tebi čast kneževska,
Oviti sènci z vencam si ljubezni.
Karol
(dvoranu perstopivšimu:)
Kaj je?
Dvoran.
Poslanci orleanski prosijo.
Karol.
Pripêlji jih!
(Dvoran odide.)
Pomoč prosili bodo;
Sam brez močí, kje najti jo za druge!

Tretji nastop.

Prejšni. Trije svetovavci orleanski.

Karol.
Bog živi vas, o zvesti Orleanci!
Kak dobrimu godí se mestu mojim?
Se brani še s pogumam ponavadnim
Sovražniku, ki ljuto ga obseda?
Svetovavec.
Nadloga je velika. Sir! Od ure
Do ure strah naraša in poguba.
Zunanje je ozidje vse razbito,
V napadu vsakim pridobí sovražnik
Prostora, brez obrambe so gradiša,
Vojaštvo, zmir borivší se, izpada,
Le malokdo poverne se nazaj,
In glada strah se tudi oznanuje.
Tedaj je poglavar, grôf Rošpijerski,
V prestrašni sili tej, sovražniku
Po stari šegi v spravo se zavezal,
Udati z mestam se dvanajsti dan,