Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/209

Dünoa.
Kér iz praznih ust
Verige zlate šiplješ.
Düšatel.
Sir! Zlatá
Drobtince ni v zakladih tvojih več.
Karol.
Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci
Zapustiti ne smejo nečešeni.
Neplodno krono nam oživi petje,
In z vencam jo preplête radosti,
Na suho žêzlo dihne krasno cvetje,
Vladar je pevc, on serca kralj sloví,
Visoko nad prostoram njega svet je,
Iz lahkih želj osnuje trone si,
Tedaj je s kraljem pevc enake slave,
Obema stan človeštva so višave.
Düšatel.
Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim,
Dokler pomoč je bila in sovét,
Zdaj ustnice mi huda sila odpre.
Ničesar nimaš darovati več,
Prežíviti se jutro s čim ti nimaš!
Bogastva je pritók obilni zginul,
Globok odstop grozí zakladam tvojim.
Neplačani vojšaki godernjajo,
In žugajo z odídam. — Komaj bom,
Po siromaško le, ne po kneževsko,
Previdil še kraljevo tvojo hišo.
Karol.
V zastavo daj pravice colne, vzemi
Naposodo denarja pri lombardih.
Düšatel.
Pravice colne in dohodki krone
V zastavi so za cele leta tri.
Dünoa.
O tim pa gré zastava in deržava.
Karol.
Dovelj imamo še dežel bogatih.
Diinoa.
Dokler je Bogu in Britancu všeč!