Nar hujši opravila vboge dekle,
In čudno pod rokama njenim množi
Se vam očitno čéd in njiv bogastvo;
Na vsimu, kar storí, prebiva vidno
Nerazumljiva, preobilna sreča.
Tibo d' Ark.
Nerazumljiva sreča, res je! Grôza
O ti obilnosti mi ude stresa.
Ne več o tim. Molčím. Molčati hočem.
Kaj bom černíl predrago dete lastno?
Jez druziga ne morem ko svariti
In za-njo móliti. Svariti pa
Jo moram: — Dreva tega se ogibaj!
Ne bodi sama, korenín ne kopaj
O pomoči, pijač ne mešaj, in
Ne risaj čerk na skrižnim potu v prah!
Hudobne duhe zbuditi je lahko,
Pod zagrinjalam tanjkim čakajo,
In planejo na klic iz tmine urno.
Ne bodi sama, — Gospodarja clo
Nebés se je v pušavi satan lotil.
Tretji nastop.
Bertran s čelado (jekleno vojaško kapo). Tibo d' Ark. Remon. Jovana.
Remon.
Molčíte! Bertran gré — iz mesta pride.
Poglejte kaj prinese!
Bertran.
Vaj je grôza,
Se čudita orodju mojih rok
Neznanimu?
Tibo d' Ark.
In res se čudiva.
Od kod je to? Zakaj prinesete
To hudo znamnje v naše mirno kraje?
(Jovana v prejšnih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stoje se
- približa.)
Bertran.
Sam komaj vem povedati, kak ta
Merčes mi v roke pride. Železníno
