Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/196

Kaj bom razderal kar je zvezal Bog,
Kér nimate se z blagam ponositi?
Kdo ima blaga zdaj? Pohištvo, skedenj,
Sta vraga bližnjiga alj ognja rop —
Le zveste persi moža verliga
So bran krepák viharju tacih časov.
Luíza.
Moj oče!
Klod Marí.
Draga moja!
Luíza (Jovano objemši.)
Ljuba sestra!
Tibo d' Ark.
Njiv trideset oranja vsaki dam,
S pristavo hišo, čedo dvor — in kakor
Je mene, tak vas blagodari Bog!
Marjeta (Jovano objemši.)
Očeta razveséli, daj! Nej sklene,
Današnji dan zakone srečne tri!
Tibo d' Ark.
Vse zdaj omislite! Želim de jutro
Poroko z nami cela vas praznuje.
(Ramo v rami odideta obá para.)


Drugi nastop.
Tibo d' Ark. Jovana. Remon.
Tibo d' Ark.
Jovana, tvoje sestri, glej! ste vdane,
Ste srečne, moje starosti veselje;
Nar mlajši ti — si skerb in žalost za me.
Remon.
Kaj moti vas? Zakaj jo kregate?
Tibo d' Ark.
Glej, verli ta mladenč, nar pridniši,
Doline naše krog in krog nar jakši,
Ti je namenil serce svoje zvesto,
In snubi te, že teče tretja jesen,
S ponižnim željami, s preserčnim trudam;
Ledéna, ojstra ti se ga ogibaš,
In tako tudi druge vse ovčarje,