Stran je bila lektorirana
Beatrica.
O, mati! kaj počenjaš?
Don Cezar.
Zjokaj se
Na sercu tim pravednim. Ni zgubljen
Ti starši sin, kér mlajšiga ljubezen
Nevmerlo tud njegovo vso obseže.
Kor. {Kaj. Bereng. Manf.)
Rane razpočite!
Mutasti vpijte,
Černiga litja
Von priderite potoki kerví!
Izabela (primši roke obéh.)
O draga moja!
Don Cezar.
Kako veselí me,
De vidim jo v naročji tvôm, o mati!
Da! nej ti bo namesto hčere. Sestro —
Izabela
(mu seže v besedo.)
Le tebi za oteto se zahvalim,
Obljubi zvest si v djanju mi poslal jo.
Don Cezar (osupnjen.)
Poslal? — Poslal! Kogá sim ti poslal?
Izabela.
Nu, sestro svojo, ki jo tukaj vidiš.
Don Cezar.
Ta — moja sestra?
Izabela.
Ktera pa, če ta ne?
Don Cezar.
Sestra meni!
Izabela.
Sam si mi poslal jo.
Don Cezar.
In njemu sestra!
