Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/178

Ti soncu sijavnimu žarke tajíš!
Bogovi živijo, vezavo imajo,
Na znanje se ravno v tem hipu ti dajo.
Vsi vitezi.
Bogovi živijo, veljavo imajo,
V tem hipu se ravno na znanje ti dajo!
Beatrica.
O, mati moja! Kaj si me otela!
Zakaj me v plen preklimbi nisi vergla,
Kateri sim pred rojstvam lastna bila?
O, slepa mati! Cénila si se
Modrejšo, kot so bitja vse vidjoče,
Ki stikajo s prihodnim bližno dobo,
Vsih časov plod in seme razločivši.
V pogubo sebi, meni, celi žlahti
Si smertnim tak bogovam zaderžala,
Kar šlo jim je po pravdi in namembi,
Zdaj uzmejo si dvojno ga, in trojno.
Zahvale ti ne vem za tužni dar,
Oteta sim britkosti le in muki.
Pervi kor.
(gleda živo ganjen z grozo proti vratam.)
(Kajetan.)
Rane razpočite!
Žgite, žgite!
Tamniga toka
Von priderite potoki kerví!
(Berengar.)
Čujte rožljanje
Bronastih nog!
Gadov peklenskih
Sičanje slišim,
Furij ostudnih korake spoznam.
(Kajetan.)
Stena rázruši se!
Zdrobi se prag
Pod grozovinsko stopinjo te noge!
Černi hlapovi, puhnite, puhnite
Čadno iz brezdna! dneva prijazniga
Skrite svitlost!
Zbežite hiše te varhi bogovi,
Boginjam dajte osvete pristop!