Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/156

Don Manvel.
(meč potegnivši med nje stopi.)
Nehajte!
Pervi kor. (Kajetan.)
Vladar je, stoj!
Drugi kor. (Bokemund.)
Vladarjev brat, mirujte!
Don Manvel.
Na tratnico kar mertviga razprostrem,
Ki samo le s trepavnico očes
Protivniku požugati se tvega.
Norite vi? Kateri vrag vas draži,
De v stari žar sovražtva pihate,
Ki je za zmir med knezama doveršen,
In poravnan na kraje vse do konca?
— Kdo je začel? povejte, — hočem znati!
Pervi kor. (Kajetan, Berengar.)
Smo stali tu —
Drugi kor. (Roger, Bohemund.)
Smo prišli —
Don Manvel (pervimu koru.)
Ti govori!
Pervi kor. (Kajetan.)
Po tvojimu ukazu, moj gospod,
Smo prišli sem z darovi ženitvanskim.
Okinčeni, kot vidiš, prazniško
In ne za boj pripravljeni, smo šli
Pokojno svojo pot, brez misli krive,
Zaúpaje priseženi pogodbi,
Stojijo ti nasprot nam tu sovražno,
Ter nam uhod po sili branijo.
Don Manvel.
Nespametni, pred slepo vašo zlobo
Tedaj ni več zavetja varniga?
Clo v skrivni dom nedolžnosti se vrine
Razmirovaje vaš prepir nesrečni?
(drugimu koru.)
Odstopi ti! Tu so skrivnosti svete,
Ki tvojiga pogleda ne terpijo.
(mudivšimu se.)