Pojdi na vsebino

Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/150

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana
Izabela (vstavši.)

Tu sila je! Primorana odnesba!
Pobegnuti brezvestno z upeljivcam
Iz proste volje moja hči ni mogla!
— Emanvel! Cezar! Sestro mislila
Sim vama dati; zdaj prositi moram
Junaških rok iz vajnih svojo hčer.
Na noge sina! dvignita se krepko!
Nemarno ne terpita, de bi sestra
Prederzniga kraduna plen ostala. —
Orožje v dlan in barke skup, preglejta
Bregovje vse, za roparjem po morju,
In sestro tak si z mečem pridobita!

Don Cezar.

Te vari Bog! Jez urno spem k osveti!

(odide. Don Manvel zavedši se iz globokiga zamišljeuja k poslu

obernjen.)
Don Manvel.

Kdaj, praviš, de je zginula divica?

Diego.

Od jutra dnes pogrešena je bila.

Don Manvel (materi.)

In zove hči se Beatrica tvoja?

Izabela.

Da! Beatrica. Hiti in ne prašaj.

Don Manvel.

Le eno še, o mati, mi povej —

Izabela.

Le k djanju koj po bratovim izgledu!

Don Manvel.

Pa v kterim kraju, živo prosim te —

Izabela (ga sili proč.)

Glej solze te, britkosti zdih prevdari!

Don Manvel.

Kje skrito si, kje shranjeno imela?

Izabela.

Pod zemljo clo bolj skrita bi ne bila.