- Don Cezar.
Je najdena! Kje je? Povej! Govori!
- Posel.
Je skrita tu v Mesini, moj gospod!
- Don Manvel.
(K pervi polovici kora oberajen.)
Blešeti vidim rudečine višje
Obličje brata, sveti se pogled mu.
Ne vem kaj je, pa barva je veselja,
In serce moje z njim se veselí.
- Don Cezar.(poslu).
Daj, pelji me! — Ostani z Bogam, brate!
Pri materi se bova našla zopet;
Potrebna reč me tira zdaj drugamo.
(Hoče iti.)
- Don Manvel.
Nikar je ne odlagaj. Sreča s tabo.
- Don Cezar.
(premisli in se verne).
Don Manvel! S tabo govoriti, mene
Neizrekljivo veseli. — Jez čutim,
Preserčno de ljubila bova se;
Zaterti berst ljubezni bo krepkejši
Poganjal, ino lepši v novim soncu,
Dohitel bom zamujeno življenje.
- Don Manvel.
Veselo cvetje krasen sad pomeni.
- Don Cezar.
Ni prav, razumim, sam svarim se hudo,
De tvojimu objemu se umaknem;
Zató ne misli, da bi manj te ljubil,
Kér krasno dobo to sedaj pokrajšam.
- Don Manvel.
(vidne nepazljivosti).
- Kar mika te, to stori! Vse življenje
- Bo zanaprej ljubezni posvečeno.
- Don Cezar.
- Ak tj povem, kaj žene me od tebe —
