Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/370

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Ki tepe nas, ga hitimo častiti,
Med nami scer ostani ta skrivnost,
Nikarte je — ongavimu razkriti.

Obed bo dnes ob vodi kaka kost,
In ta, se ve de, perhla in postarna,
Ki vam ga dá — siv godec je priprost.

Od Aleksandra to le, ni nevarna,
In Talmud jo razloži kakor je,
Clo prazna ni, in tudi ne nemarna.

V pušavi on maršira z vojsko tje,
Do tujih krajev, de jih tak razruši,
Kot je doslej razril že druge vse.

Do reke dojde; — sreča to v ti puši, —
Počivati z armado misli zdaj
In dati mir nekoljko trudni duši.

Dol bil je lep, duhteč ko cvetni raj,
Vodica čista, senčno drevje gosto,
Clo ustni sop od vertne rože slaj.

Rušivcu to je bilo vse priprosto,
On sanja od uhitjenih le kron,
In misli le orožja mračno hosto.

Pa bivši žejn do reke stopi on,
Zajema ter izpije kupo vlage,
In hipna moč mu pitja je naklon.

Pomnoži se krepost mu vsake snage,
Utroji se nagon delavnosti,
Ideje ga navdajo krasno blage.

Ko v sercu tak in žilah mu kipí,
On sodi de ta voda silno čudna
Izvirk imá v deželi srečniši,

In tje ga koj nameni glava budna:
„Nej zvejo tam, kaj kopja so in meč,
Posebno pak de ni ta roka trudna".

Sodivši de že mude je preveč,
Pospeši, in naprej ob kraju reke
V deželo, kjer izvirk ji je sloveč.

In zmir naprej; premaga vse zapreke,
Pušave, gojzde, in stermote gor,
Pred rajam pak — zazrè napotja neke.

Vse krog zadjan je paradiža dvor,
Čuvaj od spred, ki beg mu koj ukaže,
Grozí iz rok mu blisk in tresk in mor.

Od les nazaj! Tu zdetje tvoje laže,
Močnejši je vladar poslal me les,
Oberni se! — to prag je moje straže.

Junak na to: Je moj ta kraj in ves,
Premagal sim vladarje tega sveta.
Mu reče un: Izid bo kvar in kes!