Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/298

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Tega na svit, negodniga še, primora; ob enim
Brani Alkmeni porod krotivši porodne bolesti.
Koj se vernivši potem naznani Kronidu novico:

Strele metavni Kronid, prisego doverši mi sveto!
Ravno rodil se je mož, Argajce ki verlo bo vladal,
Stenelu sin, in Perzeja vnuk, Evristej z imenam;
On je iz tvoje kerví, ter Argonu pristni velitelj.

Hera nehá; nezmerna bolest Kronida prešíne,
Zgrabi on zmoto nakrat ob kitah černo blešečih,
Polno oserčje togot, rotí se s prisego slovesno,
Zmota de níkada več k Olimpu i zvezdnim oboku
Se poverniti ne sme, de tam bi bogove slepila.

Rekši zasukne jo zlo, in treši jo proč od Olimpa,
Ta se topí, se topí, ter pade — na dela človeške.
Britko zdihuje Kronid potem še, ko miliga sina
Vidi nevrednih razmer Evristeju delati tlako.
Tako ne morem i jaz, kar Hektor mi kopja presenčen
Ljuto Ahajce moríi ob kermah ladij visocih,
Zmote pozabiti več, ki britko mi um je zadela.
Ker pa me zvodil je greh, Kronid mi otamnul je pamet,
Čem spokoriti se tud in dati obilno ti blaga.
Kviško tedaj, oroži se v boj, podbodi še druge,
Jaz pa pripravim o tem darove, katere Odisej
Ti opomenul je vse, pozdravši te v šotoru tvomu.
Mudi se toliko le, če ravno te mika do bitve,
De mi tovarši iz bark darila prinesejo simo,
Tako de sam preceniti znaš, kaj krasniga dam ti.

Odgovorí pa na to mu jadrenonogi Ahilej:
Atreič, vojvoda trum, preslavni vladar Agamemnon,
Stvori le kar se ti zdi, pristojne darove mi davaj,
Ali obderži jih sam; na boj se podajmo in urno!
Dalej ne gré muditi se tu s pogovori praznim
Djanje pušaje v nemar; veliko je dela še treba,
Preden Ahileja spet med pervimi viditi v bitvi
Podirajočiga v prah Trojance s to piko jeklenko;
Tak de imate primer, kak velja sovražnike biti.

Njemu opomni na to v sovetih izurjen Odisej:
Bodi še tako močán, bogovam enaki Ahilej,
Lačnih ne siliti nas pred Ilijo v bitvo s Trojanci,
Kajti boritva ne bo terpela le kratkiga časa,
Ako se sprhnejo prav kardela protivne v prepiru,
Ino s pogumam obá navdajo naroda bogovi.
Pusti de prej okrepčajo se s pijačo i hrano