Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/297

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Reče Ahil; namoč veselé blešeči Ahajci
Velikodušniga se Pelida, de serd je potažil.
Dvigne na sedežu pak vojaštva se knez Agamemnon,
Slovo sledečih pomemb, ne stopši v okrožje, izusti:

Hrabri Danajci okrog! prijatli! služabniki Ara!
Mirni posluh stoječimu gre, ni lepo nikakor
Segati komu v govor; to tudi izurjene moti.
Hrupa enaciga kdo bo slišal, al znal govoriti?
Pervi se s tem govorun omamiti, zmotiti dade.
Tebi Pelid razodenem se tu, vi drugi Ahajci
Pazite pridno govor, premislite važne besede.
Mnokrat očitali so Danajci mi mojo pregreho,
Britko me karali tud, in vonder nedolžen o njej sim;
Kriv je Kronid, osode zavist, in tamna Erinja;
Ti so mi tistiga dne, češenja ko dar sim uzel ti,
Tako zasenčili um, udal de sim serce krivici.
Kdo je de vbrani se tem? slepivka to — Ate — vse dela,
Perva Kronidova hčí, ta vsaciga zvije i zmoti.
Rahlih stopin koraka naprej, se tal ne dotika,
Plava o temenu glas človeškiga roda na zemlji,
Vabi v krivico ljudí ter mnogiga vanjo zaplete.
Zvila Kronida je clo, ki smertnih i večnih je pervi,
Nar silovitiši bog; in Hera, čeravno le ženska,
Ga je kovarno potem prekanula istiga dneva,
Ko je Herakleja moč Alkména imela roditi
V taboru krasnih ograj, ponosnimu v mestu Tebanskim.
Tako Kronid je takrat Olimpu bahaje naznanjal:

Čujte, bogovi me vsi, zapomnite boginje krasne,
Serce me žene de vam oznanim veselo novico. —
Danas pripelje na svit Ilitéja, poroda vižavka,
Slavne namembe možá, ki vsim ukazavati ima,
Kar je iz moje kerví okrog bivajočiga ljudstva.

Hera ponosno na to mu reče kovarniga serca:
Prazna bo ta; beseda nikad ne spolni se ova,
Ako se ne zarotiš, Kronides, mi z ojstro prisego,
Zapovedávalo res de bode vsakterimu rodu
Krog bivajočih ljudí, po tvojemu mozgu rojenim,
Dete, ki maternimu se danas izvije telesu.

Boginja tak; ne svest si Kronid zakrite mu zajnke,
Reče vezavni ta rot, plačuje omamo prihodnič.
Kajti Junona iz viš Olimpa nanágloma splava,
V Argon Ahajski hití, poznala je Stenela ženo,
Roda Perzéjeviga. Pod sercam je miliga sina
Ravno nosila le ta, lun bilo ni steklo še sedem.