Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/293

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Konjama dajo ga v bran, in ta dva odneseta koj ga;
Umni pa z njima kočjaš, ki vodi živahna skakona,
Vihra ko strela naprej, de beržej poslopje dohiti.

Ker do prevoza prispè šumečiga Ksanta naprega,
Reke velike, ki jo rodil je nesmertni Kronides,
Vstavši voznik položí junaka v omami na zemljo.
Z vodo ga drugi kropé, on čuti, pogleda na kviško,
Ter na kolena opert kri bluje penečo iz gerla;
Kmalo pa vnovo na tla se zgrudi, pokrije ga tmina,
Še je omotice plen, terpí še lučaja nasledke.

Vidši Ahajci sedaj v boritvi de Hektora ní več,
Hujši so vreli nasprot, pogumniši, rodu Trojanskim.
Ajas, Oílovi sin, koj sulico jaderno verže
Satneju bistro nasprot, junaškimu Enopa sinu,
Kimu rodila ga je na bregu zelenimu Satne
Lepa Najada nekdaj po žarnim objemu ljubezni;
Tega vihraje predrè naslednik Oíla pogumni
Sredi trebuha in tak, de svepa; se bližajo naglo
Stranke serdite obé, pomešane v strašno presodbo.
Pantosa sin Polidam k osveti je hipno pripravljen,
Nagloma zvest suličar jo verže, Protenor se zverne.
Skoziskoz ledja predrè ostrina mu kopja viharno,
Skluči ta koj se na tla in kerčnoma rušine grabi.
Krikne na glas Polidam besede te krilate rekši:

Zderknula ni mu zastonj Pantóidu sulica britka,
Prazen lučaj mu ni bil silovitiga kopja iz desne,
Čuti nedvomno ga že v oserčju kateri Danajcov,
Ki se bo zdajci valil po tmini v pohištvo Plutona.

Tako le-un; ukavni ta glas užali Ahajce;
Ajasa rani pa bolj ko druge beseda rugavna,
Telamoníjeviča, tik njega je padel Protenor,
Hipno za njim zaderví blešivno ta sulico ojstro.
Scer Polidama, na stran zavitiga, strela ne treši,
Vjel je Arhiloh jo zanj, Antenora sin imenitni,
Tega visocih bogov naklonba poginu izroči.
Kjer se obračne kostí na tilniku glava dotika,
Tje ga zadene strelaj, mu kite privihra obojne.
Tako de rukne z glavó i nosam v oprašeno zemljo,
Prej ko se noga všibí, poprej ko preverne se truplo.
Sinu Pantosovim zdaj besede te Ajas izusti:

Kaj se ti zdi, Polidam, povej mi resnico očitno!
Bil je li vreden ta mož, Protenoru biti plačilo?
Nizkiga plemena ni, tud ne rodovine premale;