Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/290

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Kam si namenjena nek, zapustila kak de Olimp si?
Tudi kočije in konj, kar vidim, pripravljenih nimaš.

Pravi kovarno na to prekanjena boginja Hera:
Spešim do konca svetá, htjem viditi mejnike zemlje,
Tudi Okéana tam, očeta, in Tetido mater,
Ki sta v poslopju me, vad prijaznih učivši, zredila;
Te dva obiskati grem, vtolažim de svade med njima.
Dolgo ogibata že se v postlji zakonski objema,
Britko sovraštvo ju je razdvojilo, čute zaterlo.
Konja, ki vozita me po morju, po zraku, po suhim,
Čakata gore me tik Idajske, de vernem se zopet.
Tebe zarad pa sim les obernula dom zapustivši,
De ne porečeš de bi brez vednosti tvoje hodila
V hišo Okéanovo, staniše šumečiga boga.

Odgovorí ji na to pričina gromenja Kronides:
Tje se podati bo čas, poznejši tje spešila bodeš,
Zdaj te objeti želím, se družiti s tabo v ljubezni.
Nikda me tako še ni ne boginja vnela ne žena,
Serca do ženske pohot še tako ni vil ko sedajni;
Ne ko objemši ženó Iksíona vsjal Peiríta
Nekada sim, ki je bil nesmertnim po umu priličen;
Ne ker Akrisija hčer mikavno sim Danejo ljubil,
Ki mi junaka starín je Perseja dala za sina.
Slično me vpalila ni sloveča Feniksova hčerka,
Minos ki bil ji je sin in verli junak Radamantes;
Tudi Semela ne tak, Alkmena ne nekda tebanska,
Ki mu je dala v povoj izverstniga borca Herakla;
Una rodila pa je Dionisa, človeštva veselje;
Vnela enako me ni rumenolasata Demetra,
Tud ne Letone obraz, ti sama ne s plameni takim,
Kakor o dobi gorim previhran pohota do tebe.

Reče kovarno na to ponosna vladavka Junona:
Kake besede, Kronid, o strašni! si ravno izustil?
Tu na višavi želíš objemati mene očitno,
Kjer je vse jasno okrog in vidi me kdor le ozrè se;
Kaka sramota, ojoj! ak naj bi zapazil v objemu
Toti al uni bogov, in drugim oznanil bi djanje?
Nikda ne mogla bi več verniti se v tvoje poslopje,
Tako bi bilo me sram; te dela za skrite so kraje.
Tode — če mika te tak, in tebi če v sercu je všečno,
Izbico skrivno imaš, izdelano ti po Hefestu,
Krasno nališpano, ki se tik ji zapirajo vrata,
Tje ak objema želíš, umakneva tujim se vidu.