Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/238

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Kdo se na novo je nek, potuhnež, pomenkoval s tabo?
Tebe na moč veselí, kovati mi skrivno za herbtam,
Sklepati tajni namen, in sklenjeno muto speljati,
Tako de nikda ne vem, kaj misliš in kam de namerjaš.

Odgovorí ji na to bogov in človeštva voditelj:
Hera, ne misli de sklep razumiti znala bi vsak mi,
Za te pretežko je to, čeravno supruga si moja.
Kar ti prikladno je, rad spoznavati dam ti, in dal bom,
Tega ne bo pred teboj mi zvedel ne zemski, ne rajski;
Kar pa namerjati bo brez tebe mi tihoma všečno,
Vertati v to mi nikar, brez prida ti delo ostane.

Nagloma reče na to gledavna ošabno Juuona:
Kaj govoriš mi, Kronid, katere besede izustiš?
Nikda ne motim te jaz, po tvojih zadevah ne prašam,
Mirno v pokoju speljaš, kar tebi po glavi se suče.
V sercu le zdaj trepetam, de ne bi prečenčala zvito
Nereja sivca te hči, ta Tetida srebronožična.
Vidla v somraku sim jo kolena objemati tvoja.
Kimal si ti, in zdi se mi vse, de djal si zvijavki,
Sina de boš ji častil končaje obilno Danajcev.

Reče ji tako nasprot velítelj groma Kronides:
Vedno le sum ti gojiš, za mano nenehama laziš,
Kaj ti koristi vse to? Ti trohe mirú ne nakloni,
Meni priskutiš se s tem, in pusto ti steče naposled,
Ak se doverši ti sum, je meni se tak poljubilo.
Miru se vdaj, namene spoštuj, ki svetu jih čertam,
Več te ne spasijo vsi bogovi Olimpa, če dvignem
Roko ti toto nasprot, nikomur dosežno to ramo.

Tako Kronid; prestraši se vsa ponosna Junona,
Tiho sedé zanaprej togoto zatira v oserčju,
Drugi žalujejo krog nebesčani Uranionci.
Končno Hefest, umetnik naprav, začnè govoriti,
Materi mili v prospéh, Junoni limbaroramni:

Nepreneslivo je to, napak se poslednoma skaže,
Vi za vmerjoče stvarí strupeno se kavsate tukej!
Ništa ne vžije se več, med vami sledú ni veselja,
Dan na dan hujši zavrè, če dalej tem slabji prihaja.
Mati! te pervo svarím, ak ravno si sama razumna,
Bližaj očetu se ti prijazno, prikupno, ušečno,
Godel de zmirej ne bo, kalil de kosila ne bo nam.
Misli, če volja mu je, gromovniku strašnim Olimpa,
Treši raz trona te koj, ker nar silovitniši on je.