Pesem od verliga moža.
(Po nemškim od Bogomira Avg. Burgerja.)
Ko trombe glas, ko zvon doni
Od verliga moža spomin;
Kdor je enake vrednosti,
Ga plača pesem, ne cekin.
O, slava Bogu, de zapeti znam,
De verlimu možu pohvalo dam!
Od juga veter vre gorak,
Po laški zemlji moker sop,
Pred sabo žene čern oblak,
Kot volk pozrešen čedo trop.
Razruši dobrave in gojzde vred,
Na jezeru poka gromivši led.
V planinah gor topi se sneg,
Povodenj krije dol in log,
Naliv buči nebrojnih rek,
Kipí dežele velki tok;
Valovje po žlebu za sabo derví,
Kot hribe razbite, ledu pečí.
Na stebrih in oblocih prost,
Iz rezanega kamenja,
Čez tok razpet je zidan most;
Na sred se vidi hišica.
Z otroci in ženo mitar je not.
"O beži, o beži mitar od tod!"
Ob hiši tuli srež, vihár,
Gromivši strašno bliža se,
Pod streho skoči plah mitár,
Na boj valov ozrè se tje. —
"O vsmileni Bog! zaječi na glas,
Zgubleni, zgubljeni! kdo reši nas?"
Valé se kóre, sklad na sklad,
Od sem in tam obeh strani,
Obeh strani valov napad.
Z obloci stebre proč derví.
Glasnejši vpije, ko tok in vihár,
Z otroci in ženo trepeči mitár.
