Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/140

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Verige vlači v britki revi,
Jetnik o čedi vsaki dan.
Temotne hladne gorske jame
Ga varjejo vročin nezmér,
Ko lune blesk potem prevzame
Razjasnenje poljan zvečér,
Iz senčniga pristopi gaja
Čerkesinja, prinese mu
Različne zmir utehe slaja,
Kumisa, kaš, pijač, medú,
Navadno z njim uživa tudi,
O tem prijazno gleda ga,
Mu misli tak obilno zbudi,
Izreči kih plahost ne dá.
Mu pesmi gorske poje včasih,
Tak žalostnih in milih viž,
De v njenih ust ganljivih glasih
Razkrit je ves ljubezni križ. —
Tak tujiga jezika vadi
Se dan na dan igraje Rus,
Prikupi de se divi mladi,
Ne opusti izreke brus.
In ona iz ljubezni žarne
Opravlja vrad učitelja,
Pa njemu, ah! ljubezni parne
So leta — — sanj za vekomá.
Te strasti on sedaj ne čuti,
Se zdi mu le neslana reč,
Mordé straší spomin ga ljuti
Nekdajnjh sklin, ki ni jih več.

Na nagloma mladost ne mine,
In sreče up ne stli na mig,
Nečakano veselje šine
Večkrat v osir skelečih brig.
Le vas, ljubezni pervi cvetki,
Življenja slad, opombe raj,
Vas, dragotin bnljanti redki,
Ko zginete, ni več nazaj!

Se zdelo je, de se navadi
Počasi vjetnik sužnih dni,
Na videz on otetbe nadi
Nastopa v čut ne pripusti.
Ob uri juterne prehaje
Po golih stenah živih skal
Upira v nedohitne graje
Bregovja vid in misli žal,