Stran:Jenko Vaje 2.djvu/98

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


lo verbo in zarjove s čudnim glasom, kakor da bi tulil in mukal. Ti le hitro! le hitro! le hitro! Meni je Krimski mož vse pobral, ženo in otroke, jez mu bom pa nocoj pokazal! jez ga bom zmahal. Ti le hitro vozi, tebi ne bo ta Krimec hčeri vzel! Pri teh besedah se napoti proti Krimu, in slišalo se je še dalječ, ko je po močirji čmokal.

Stari Anton, tako se je klical čolnar, Meto varno na tla položi in šel mu je čoln kakor nikdar poprej - kar na enkrat sta bila doma.

Tužnica.

(Zl. V. Bril).

 Le razsajaj, hruši, hruši,
Strašno buri ti vihar!
V sercu mojega zaduši,
Me pomiri slabo stvar!

Mraz in srež! le gospodujta,
Zatirajta, kar živi,
U ledene spone ukujta
Serce, ki neznano skli! —

Ali kaj! - požar presilni
Bo raztajal hladni led,
Zdal bolesti preobilni,
Zdal obupu bo me spet.