Ko ga je roka spustila. — Ta hitrost pa je veči pri linah, je veči na verh stolpa, kakor na tleh. Vzemimo postavim kolo in ga zavertimo okoli osi, obroči se bodo nar hitreje verteli, ker so nar bolj dalječ od srede — od osi; presto samo pa se bo kaj bolj počasno vertelo, ker je blizo osi. Ker so pa line dalji od srede zemljine, kakor tla, se toraj tudi bolj hitri verte, to je, v enakem času dalji pridejo, kakor stolp pri tleh, in tako tudi kamenček, ki je iz lin do tal priletel. To pa bi se zgoditi ne moglo, ko bi se zemlja proti jutru okoli svoje osi ne vertela. Obernimo se k drugem dokazu, da se zemlja okoli svoje osi verti.
Postavimo pod. I top a na severni poloblini zemlje in merimo na b, ki je bolj južno proti ravniku postavljeno. Sprožimo top, oblica bo letela en čas, pa ne bo zadela; ampak na desno udarila, in to spet zato ker se zemlja okoli osi obrača.
V tem času, ko je oblica od a do b letela, se je zemlja od zapada do izhoda že nekoliko obernila in cil, ki je bil v b nastavljen, je prišel v m. Tode oblica mu ni môgla tje slediti, tudi ona se je nekoliko proti izhodu pomaknila, tode ne toliko, kakor b, ki je blizo ravnika in toraj dalje od osi. Oblica pa je s tisto hitrostjo se vertela, ki jo je v a imela, in toraj zad za cilom v n ostala.
Postavmo top a na juzno poloblino in merimo v b, ki je spet blizu ravnika. Sprožimo
