Premišlujmo zdaj letno srednjo temperaturo. Pri privodnih krajih ni po letu take silne vročine, ker po dnevi je zrak nad morjem bolj merzel, kakor nad vrhim in zračni tok od morja ljudi na suhim hladni. Po zimi pa je zrak nad morjem bolj topel, ker se zemlja dokaj hitreje ohlaja, kakor ktera si bodi mokrinja, in zračni topli tok znad morjem ljudi, ki bi sicer hudega mraza prezebali, po malem in rahlo ogreva.
To je en vzrok, zakaj da je podnebje v privodnih krajih bolj milo, poletje manj vroče, nasproti pa ludi zima ne tako ojstra, kakor v krajih od daljnih dežel obdanih. Srednji temperaturi čez zimo in čez poletje si nista veliko navzkriž, 1½, 2, k večim 2½ stopinje. Torej imenujejo tako podnebje primorsko. Če ste srednji temperaturi čez leto in čez zimo silno narazen, 3, 4, 6, celo 10 stopinj, se imenuje tako podnebje deželjsko, ker je v krajih, ki sred dežel svojo lego imajo.
Razun tega vzroka je še en vzrok, zakaj zapadni bregovi pri morjih kaj bolj enakomerno podnebje imajo, kakor vzhodni bregovi, kar se pri Evropi prav razločno vidi. Zahodna Evropina stran, Španjsko, Francosko Angleško, Norveško imajo nižji srednjo toploto po (zimi) leti pa tudi nižji srednjo merzloto po zimi, kakor kraji na Rusovskim,akoravno so ravno toliko stopinj od ravnika oddaljeni.
Ta resnica pa ima ta vzrok.
Morje okoli ravnika v vročem zemeljskem pasu, ali v vroči coni, postavim med Evropo in Ameriko v mehikanskem zalivu, se na žarcih solnca, kakor voda v kotla spari in skuha. Razgreva se nar prej zgorna plast, postaja ložja, vzdigniti pa se ne more, ke ni gaz, torej se od ravnika na obeh straneh proti
