vtok svetlobe in zraka. – Med rečmi, ki podnebje enega kraja omejé, je omeniti zlasti okolico. Ni namreč enako, če kraj pri morju, ali pa na sredi velike dežele leži. Srednja toplota čez leto ne bo enaka pri enem kraju, ki sred velike dežele leži kot pri drugem, ki pri morju, pri kakem jezeru, ali tudi pri kaki veliki reki stoji, akoravno sta enako veliko stopinj od ravnika stoji proti severnemu ali pa južnemu tečaju zemlje oddaljena. Ravno tako je s srednjo merzloto čez dan in čez leto.
Toploto in merzloto lahko na gorkomeru beremo. Storimo to en dan od dvanajstih o polnoči spet do polnoči, vsako uro soštejmo stopinje, ki smo jih od 24 ur dobili in razdelimo jih na 24 enacih delov; štirindvajseti del nam kaže srednjo toploto čez en dan. Zaznamvajmo vsak dan srednjo gorkoto skozi celi mesec, soštejemo v 30 enacih delov, in dobili bomo srednjo toploto čez mesec. Ravno tako se dobi srednja gorkota čez leto. Zapišimo srednjo toploto čez mesec v vsih 12 enacih kosov in dobili bomo, kar smo iskali. Srednja gorkota čez leto, ali pa čez astronomicni dan bo veliko večji pri krajih, ki pri morjih, jezerih ali rekah leže, kakor pri druzih, ki nimajo take lege, ampak so od suhe zemlje obdani, in to iz sledečih vzrokov:
