Pojdi na vsebino

Stran:Jenko Vaje 2.djvu/35

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

raj mu "oko stermi in mre" in serce ga boli, ko pomisli, da pravde in anarchije še konec ne bo.

Njegov hlapec, ki je bil vedno na lovu in je cele menažerije teh zveri za Šnakšnepskovskega kabinet oskerboval, skusi svojega gospoda potolažiti in mu reče:

Ljubi moj gospod, nikar toliko zavoljo tega ne tugovajte; jaz bi mislil, pustimo živalicam njih tipavnice, kakor jim jih je Bog ustvaril. Čemu tedaj toliko živalic nevsmiljeno pomoriti, saj mende ni na ti reči toliko ležeče?

Kaj, da na tem ni nič lažeče??! zavpije gospod Šnakšnepskovski. Pa kaj, tvoj megleni pogled ne seže tako deleč, da bi previdil, koliko škode skoz to učenost in po ti blagor vsega človeštva terpi; se vé, da tvoj bistri um ne seže tako daleč! pristavi zaničljivo. Pa saj ti ne zamèrim, saj nisi hodil v šolo in ne razumiš, tega, in ne vidiš čistega plamena ki v meni za človeški blagor gori.

Hlapec gospoda milovaje pogleda in se iz sobe izmuza. (Dalje sledi.)

——•——
Stran je bila lektorirana


Podnebje pri privodnih krajih

(Sp. V. Bril)

Podnebje imenujemo visokost toplote ali pa merzlote, ki jo ima en kraj,