Stran:Jenko Vaje 2.djvu/16

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


še dobri ljudje na svetu.

Učenec: Naj pa bo. (Mošnjo s palico izpod postelje zapodi). Tako - Bova že z božjopomočji poterpela, saj: Kadar žalost do verha prihupi, se veselje že glasi.
(Vtakne mošnjo v žep in odide na sprehod.)
Zagrinjalo pade.

~~**~~

Kako je lisica medveda ribe loviti učila.

(Narodna pripovedka).
Zapis: Bril.

Enkrat je videl medved dečka, ki je pri vodi stal in ribe lovil. Šla je tudi lisica ž njim. Vpraša jo medved: Kaj pa derži ta deček v rokci in kaj dela? Odgovori mu lisica: Vidiš stric, ta deček ima na palico ternek privezan, da se mu kaka velika riba nanj ujame. Ali bi ne mogla to tudi mene naučiti ribe loviti? vpraša medved dalje. O da, mu odgovori prekanjena lisica; to je prav lahko. Pojdi tje k reki in vtakni rep v vodo in čakaj tako dolgo, da postane težak; takrat se ti bo riba nanj ujela, ti pa ga z vso silo iz vode potegni. Medved ji tako storiti obljubi. Pozno zvečer, da ga nobeden videl ni, sestopil se je ritensko k vodi in rep vanjo vtaknil. Dolgo ga je v nji deržal, ali ni mu hotel težak postati. Proti jutru vender mu je zmirom težji prihajal.