Stran:Jenko Vaje 2.djvu/12

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


je namenjen bil, v steno rine i se z votlim donenjem razterni. Ivan se oberne i ko Ano bledo za sabo stati ugleda, skoči kvisko z besedami: "Vse drugači, ali pa nikdar več" plane skozi vrata Pustoga grada.

(Dalje sledi).

Čertici

(Sp. V. Bril.)

Človeško serce je kaj podobno konduktorju pri električnici: kadar mu je življenje jasno in ga obdaja čist zrak, mu nar manjši nagib izbudi tlečo iskro, tode kadar ga megle in sopari obdajajo, mu vzvodijo vse iskre, nest, ves ogenj in zastonj se boš trudil, le ene iskrice iz njega dobiti. -

Kaj je šola? - Šola je ledenica, v htero se mladina spravlja, da se na žarcih sveta ne otaja. -


En kosček iz življenja učenca.

Igra v enem delu.
(Spis. I. Tušek)

Osebe: Učenec na Ljubljanskem gimnazii. Suha mošnjica njegova.

Godila se je ta resnična zgodba ob ¾ 6 nekega večera predpustne nedelje.

Učenec: O ljuba moja! Zopet bova mogla po stari navadi miserere peti.