Stran:Jenko Vaje 2.djvu/110

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


čeča. Imela je le srednje premoženje in njeno serce še ni za nobenega gorelo. Premoženje njeno z očetovim zaslužkom je ravno obema zadostilo, dočim je bila Polonca hči naj bogatejše hiše; dosegla je že dvaindvajseto leto in marsikterega je že za nos zvodila. Imeli so pri Študencu tudi kerčmo, ktera ni nikoli praznih miz in klopi terpela, in večidel so še le ob eni ali ob dveh po pol noči luč ugasnili. Tukaj so se mladénči zbirali namislike in naklepe kovali in se potem na razne pota razšli.

Začele so si zdaj stare in mlade ženice na uho šepetati, de bo ta predpust taka poroka, de bo kaj, ker vse se tako kaže, de bo Štembalov Andrej Meto hčer starega Matevža vzel. Drugi so pa terdile de tako revne ne more vzeti, ker se že s Polonco precej časa rada vidita. Bil je Andrej 25 let star, lepo izraščen mladeneč, pervorojeni sin tudi zelo bogate hiše; bil je uren in čverst čolnar, premogel je sam 5 čolnov in dve ladji, ker ni samo z dervmi, ampak tudi z žitom kupčeval, in gotovo vsako leto saj enkrat na Hrovaško šel. Sicer pa je bil vodja vsih fantovskih naklepov. Le ena hiša ga je od Študenčevih ločila in obiskal je vsak večer Polonco, zatorej so kdaj že govorili, de tu bo poroka, pa kar je bila pred